FAQ

Vlada RS je spremenila Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (čistopis), zadnja sprememba je objavljena tukaj. Furs je že pripravil obširna pojasnila (točka 1.3) Spremenjena Uredba za gospodarstvo velja od 1.9.2021 naprej, torej bo povračilo za prevoz po novem treba obračunati pri plači za september. Po novi ureditvi od 1.9.2021 povračilo stroška prevoza na delo ni obdavčeno: – do višine 18 centov za vsak dopolnjeni kilometer med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu ali – do zneska 140 EUR, če je povračilo iz prejšnje točke nižje od 140 EUR  ali – povračilo nakupa imenske neprenosljive vozovnice v javnem prevozu z vsakokratno predložitvijo računa s strani zaposlenega. Določanje povračila po novi Uredbi ima določene prednosti: preračunavanje po delovnih dnevih za znesek do 140 EUR ni več potrebno, delodajalec in delavec se lahko dogovorita za poljuben znesek do višine 140 EUR, zbiranje podatkov o cenah mesečnih vozovnic v javnem prometu ni več potrebno. Pri obračunu stroškov prevoza na delo je potrbno opozoriti na sledeče: vsa povračila razen »mesečnega pavšala« do 140 EUR delavec prejme sorazmerno glede na število dni prisotnih na delu, v primeru dogovora o povračilu stroška prevoza na delo v fiksnem znesku v višini do 140 EUR je pogoj za izplačilo le minimalna oddaljenost delavca vsaj 1 km in vsaj en dan prisotnosti na delu v obračunskem mesecu, za določanje razdalje med običajnim prebivališčem in delovnim mestom je merodajna najkrajša razdalja, ki jo izračuna aplikacija Google zemljevid, pri mobilnih delavcih (gradbeniki, inštalaterji, itd.) se kot mesto opravljanja dela lahko poleg sedeža šteje tudi lokacija skladišča oz. kakšno drugo zbirno mesto v lasti/najemu delodajalca od koder potem delodajalec sam s službenimi vozili na svoje stroške organizira prevoz delavcev na posamezna delovišča, v primeru povračila nakupa imenske neprenosljive vozovnice v javnem prevozu mora delavec račun za tako vozovnico delodajalcu predložiti vsak mesec posebej, zato bi se temu načinu povračila veljalo izogniti. Tudi v tem primeru se povračilo obračuna sorazmerno prisotnosti na delu, v kolikor posameznemu delavcu glede na njegovo oddaljenost od mesta opravljanja dela pripada povračilo višje od 140 EUR (oddaljenost nad 20 km) predlagam, da delodajalec takemu delavcu obračuna povračilo prevoza na delo na osnovi kilometrov. Nova Uredba šteje kot predpis, na podlagi katerega se določa višina povračila le, če se nanjo sklicujejo kolektivna pogodba, interni akt ali pogodba o zaposlitvi. Delodajalec naj način obračunavanja povračila stroškov prevoza na delo določi v internem aktu delodajalca ali v pogodbah o zaposlitvi. 

Združitev družine tujci zadostna sredstva preživljanje

Pri obračunu davka iz dohodka pravnih oseb smo do sedaj imeli razne davčne olajšave. Npr. olajšava za investiranje, pokrivanje davčne izgube, olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšava za zaposlovanje, olajšava za zaposlovanje invalidov itd.. Za vse olajšave z izjemo pokrivanja davčne izgube je bilo značilno, da ste davčno osnovo lahko znižali na 0,00 EUR in posledično plačali 0,00 EUR davka. Od 1.1.2020 bo vsaka pravna oseba s pozitivno davčno osnovo pred olajšavami vedno plačala davek, saj velja omejitev zmanjšanja davčne osnove do največ 63%. Primer: Davčna osnova pred olajšavami 100.000,00 Davčne olajšave na razpolago 110.000,00 63% osnove  – maksimalno koriščenje davčnih olajšav 63.000,00 Davčna osnova (100.000,00 – 63.000,00) 37.000,00 Davek (37.000,00 x 19%) 7.030,00 Efektivna stopnja obdavčitve je 7,03% 7,03% Prenos olajšav v naslednje leto 47.000,00 Iz primera vidimo, da ne glede da višina razpoložljivih davčnih olajšav presega davčno osnovo, bo podjetje še vedno moralo plačati minimalno 7,03% davka od dohodka pravnih oseb, neizkoriščen del davčnih olajšav pa bo lahko preneslo v naslednje leto. Smiselno enako se minimalna efektivna stopnja obdavčitve uporablja tudi pri izračunu davčne osnove za plačilo dohodnine za samostojne podjetnike. Pri samostojnih podjetnikih in družbah, katere ugotavljajo davčno osnovo na podalgi normiranih odhodkov ni sprememb.

  Omejitev gotovinskega poslovanja med podjetji Skladno z ZDavP-2 se lahko pravne osebe in drugi poslovni subjekti, samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost poslužujejo plačila z gotovino za dobavljen material ali opravljeno storitev do maksimalnega zneska 420 EUR.   Omejitev gotovinskega poslovanja s fizičnimi osebami Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)[4] v 67. členu predpisuje omejitve gotovinskega poslovanja. Po tem zakonu osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v Republiki Sloveniji, pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo od stranke ali nekoga tretjega prejeti plačila v gotovini, če to presega vrednost 5.000 EUR. Omejitev velja tudi, če se plačilo opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5.000 EUR. Kadar znesek presega 5.000 EUR, osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitev, plačilo od stranke ali nekoga tretjega obvezno sprejmejo na svoj transakcijski račun. Z globo od 12.000 do 120.000 EUR se kaznuje pravna oseba, če od stranke pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju storitve sprejme plačilo v gotovini, ki presega 5.000 EUR.

Višina prispevkov, katere samostojni podjetniki plačujejo vsak mesec, se enkrat letno, v mesecu aprilu, lahko spremenijo zaradi nove osnove za prispevke. Osnova za prispevke za redni s.p. se izračuna iz podatkov zadnjega letnega Obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po sledeči formuli: (Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki (9.) + Obračunani znesek prispevkov (Paragraf II.) ) x 0,75 /12   Primer: Minimalna osnova za prispevke aprila 2021 znaša 1.113,72 EUR in so do nje upravičeni vsi podjetniki, katerih Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki (9.) v preteklem letu ni presegala zneska cca. 13.000,00 EUR. Normiranci s prometom do 50.000 EUR imajo zaradi normiranih odhodkov tako zagotovljeno minimalno osnovo za prispevke.  

Kdo so povezane osebe določata dva ločena zakona in sicer; Po 16. členu ZDdoh-2 so povezane osebe: družinski člani – zakonec zavezanca, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi ali v življenjski skupnosti, prednik ali potomec zavezanca oziroma njegovega zakonca, zakonec prednika ali potomca zavezanca oziroma njegovega zakonca, (pol)bratje in (pol)sestre, posvojenci in posvojitelji, partner oziroma partnerica, s katerim zavezanec živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, in katerekoli druge osebe, ki jih nadzira zavezanec. O tem primeru govorimo, kadar ima zavezanec lastniški delež ali pravico do njega v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev.   Po 17. členu ZDDPO so povezane osebe: Za povezani osebi se štejeta rezidenta: ki sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami; ali če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.  Za povezani osebi se štejeta tudi rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ima ista fizična oseba ali njeni družinski člani v rezidentu najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladuje rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.  

Da posamezni poslovni subjekt (d.o.o., s.p., zavod, društvo,..) ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov je pomembno, da njegovi prihodki ne presegajo 300.000 EUR za zadnji dve leti oziroma povprečno 150.000 EUR letno. Pomembno je poudariti, da so normirani stroški navzgor omejeni in sicer: za poslovne subjekte brez zaposlenega priznani normirani stroški ne morejo presegati 40.000 EUR. To dosežemo pri letnih prihodkih 50.000 EUR. za poslovne subjekte z najmanj enim zaposlenim priznani normirani stroški ne morejo presegati 80.000 EUR. To dosežemo pri letnih prihodkih 100.000 EUR. Samostojni podjetnik, ki redno opravlja svojo dejavnost in je v s.p. zavarovan za 40 ur šteje za enega zaposlenega. Da ima podjetje enega zaposlenega se šteje v kolikor je bila znotraj posameznega poslovnega leta vsaj ena oseba neprekinjeno zaposlena za več kot 5 mesecev za polni delovni čas. V kolikor ima podjetje dva zaposlena po 4 ure se to ne šteje kot en zaposlen za polni delovni čas. Omejitev normiranih odhodkov v višini 40.000 EUR odnosno 80.000 EUR velja tudi v primeru, ko smo poslovni subjekt odprli znotraj leta in še nimamo 12 mesecev poslovanja. Pogoj za vstop obstoječega poslovnega subjekta v normiranstvo, to je subjekta kateri obračunava davek od dohodka na osnovi dejanskih odhodkov, pa je: da znesek prihodkov v preteklem obdobju ne presega 50.000 EUR v primeru, da podjetje nima zaposlenega da znesek prihodkov v preteklem obdobju ne presega 100.000 EUR v primeru, da podjetje vsaj enega zaposlenega   Primer: Poslovni subjekt z vsaj enim zaposlenim lahko še naprej ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov tudi v kolikor njegovi letni prihodki presegajo 100.000 EUR, vendar bodo njegovi prihodki po preseganju zneska 100.000 EUR polno obdavčeni, saj bodo normirani odhodki pri teh prihodkih dosegli svoj maksimum, to je 80.000 EUR. Poslovni subjekt brez zaposlenega lahko še naprej ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov tudi v kolikor njegovi letni prihodki presegajo 50.000 EUR, vendar bodo njegovi prihodki po preseganju zneska 50.000 EUR polno obdavčeni, saj bodo normirani odhodki pri teh prihodkih dosegli svoj maksimum, to je 40.000 EUR. Seštevanje prihodkov povezanih oseb Zaradi preprečitve zlorab pri normirancih, je vlada z davčno reformo uvedla seštevanje prihodkov povezanih oseb. Tako mora zavezanec izstopiti iz sistema normiranstva v kolikor v dveh zaporednih letih doseže več kot 300.000 evrov prihodkov. K temu znesku se prištevajo vsi prihodki, ki jih dosežejo povezane osebe. Primer: V primeru, da FURS zaradi neupoštevanja seštevanja prihodkov povezanih oseb davčnega zavezanca naknadno “prekvalificira” iz normiranca v zavezanca po dejanskih stroških, in dejanskih stroškov je kot vemo lahko pri normirancih zelo malo, lahko davek pri prometu 100.000 EUR naraste iz 4.000 EUR na 36.480,00 EUR v kolikor zavezanec znotraj redne dohodnine ni imel drugih prihodkov, v nasprotnem primeru pa vse do 50.000 EUR. Potrebno je vedeti, da FURS v tem primeru za zavezanca upošteva progresivno dohodninsko lestvico, ki ima maksimalno dohodninsko stopnjo 50%. Če ima vsaj ena od povezanih oseb polni normirani s.p. in bi v dveh zaporedni letih vsaka od njiju dosegla po 160.000 evrov, bi skupaj v zaporednih dveh letih presegla mejo 300.000 evrov prihodkov. V tem primeru ne bi smela biti več v sistemu normiranstva, ampak bi morala ugotavljati osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in stroškov. Seštevanje prihodkov v njunem primeru ne velja, v kolikor dokažeta, da njun glavni namen poslovanja ne izhaja iz naslova izkoriščanja ugodnosti, ki jih prinaša sistem normiranstva, temveč gre za tehtne ekonomske razloge. Zelo velika verjetnost je, da se seštevajo prihodki pri tistih normiranih povezanih osebah, kjer gre za opravljanje istovrstne dejavnosti ali pa odvisnosti normiranca od povezanega dobavitelja oziroma kupca. Ugotavljam, da podjetniki začetniki večkrat enačijo zavezanstvo za DDV in normiranstvo. Gre za dva povsem različna davka in možne so vse kombinacije. Imate lahko normirani s.p. in ste hkrati zavezanec za DDV ali obratno. Glede na opravljano dejavnost je potrebno upoštevati, kaj se poslovnemu subjektu finančno izplača in seveda mejni promet za obe vrsti davka.      

Da posamezni poslovni subjekt (d.o.o., s.p., zavod, društvo,..) postane obvezni zavezanec za DDV mora doseči 50.000 EUR sicer obdavčljivega prometa. V sistem DDV se je smotrno prijaviti že takrat ko je zelo verjetno, da boste ta promet dosegli oziroma prostovoljno v kolikor se pri opravljanju vaše dejavnosti to tudi finančno izplača. Poudariti je potrebno dva pomembna dejstva:  FURS pri določanju mejnega prometa upošteva promet zadnjega leta od vsakokratno izdanega računa plus en dan. Upošteva se datum obdavčljivega dogodka – datum opravljene storitve oziroma datum dobave blaga. Če smo izdali račun 10.02.2020 bo FURS upošteval promet v obdobju od 10.02.2019 do 10.02.2020, vključno z 10.02.2019. Glej 2. točko 100. člena ZUP-a. Torej če ste izdali račune na dan 31.12.2019 bi FURS na ta dan upošteval promet od 31.12.2018 do 31.12.2019. Za poslovne subjekte, ki izdajajo vse račune za svoje storitve na mesečni ravni z datumom opravljene storitve na zadnji dan v mesecu to pomeni celotni obdavčljivi promet v letu 2019 plus celotni obdavčljivi promet v decembru 2018! Če  povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave in skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju zadnjih 12 mesecev preseže limit 50.000 evrov (zneski obdavčljivega prometa povezanih oseb se pri ugotavljanju obveznosti za identifikacijo DDV seštevajo), se torej ta skupni znesek šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama, zato mora vsaka povezana oseba, če še ni identificirana za namene DDV, predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV (DDV potem obračunava le od obdavčenih dobav, ki jih opravi sama). Iz zgoraj navedenega sledi, da pri preverjanju doseganja mejnega prometa previdnost in natančnost ni odveč. Primer: Če bi FURS ugotovil, da ste pred 5 leti samo za en dan presegli mejni promet 50.000 EUR vam bo obdavčil celotni promet od tega dne dalje. To pomeni, da v kolikor je vaš poslovni subjekt na letni ravni ustvaril blizu 50.000,00 EUR obdavčljivega prometa boste poleg kazni plačali do 55.000,00 EUR DDV-ja po posameznem poslovnem subjektu (5 let x 50.000 EUR x 22% DDV ), plus zamudne obresti. Ugotavljam, da podjetniki na začetku večkrat enačijo zavezanstvo za DDV in normiranstvo. Gre za dva povsem različna davka in možne so vse kombinacije. Imate lahko normirani s.p. in ste hkrati zavezanec za DDV ali obratno. Glede na opravljano dejavnost je potrebno upoštevati, kaj se poslovnemu subjektu finančno izplača in seveda mejni promet za obe vrsti davka. Na prag zavezanstva za DDV ne vpliva dejstvo, da ima pravni subjekt vsaj enega zaposlenega za polni delovni čas. To dejstvo vpliva zgolj  na prag normiranstva in s tem priznane normirane odhodke. Pravni subjekt po 12 mesecih od vključitve v sistem DDV postane tri-mesečni zavezanec za DDV, v kolikor so njegovi obdavčljivi prihodki v zadnjih 12 mesecih manjši od 210.000 EUR in ne opravlja dobav v EU oz. izvoza.

Zakon o delovnih razmerjih, kot osrednji in temeljni zakonski predpis s področja delovnih razmerij, ne vsebuje določb o jubilejni nagradi. Odgovor ali določenemu delavcu pripada jubilejna nagrada ali ne, je tako potrebno poiskati v področni kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, v morebitnih internih aktih delodajalca in pogodbi o zaposlitvi. Posamezne kolektivne pogodbe različno urejajo pravico do jubilejne nagrade. Nekatere tako priznavajo pravico do jubilejne nagrade za skupno doseženo delovno dobo (npr. 10, 20 ali 30 let), medtem ko nekatere to pravico vežejo le na delovno dobo pri zadnjem (torej trenutnem) delodajalcu. Obdavčitev jubilejne nagrade je urejena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta določa, da se jubilejna nagrada ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine: –       460 EUR za 10 let delovne dobe, –       689 EUR za 20 let delovne dobe, –       919 EUR za 30 let delovne dobe, –       919 EUR za 40 let delovne dobe.

Zaposleni imajo možnost, da po sebi zavarujejo svojega otroka ali partnerja pod pogojem, da le ta ne prejema lastnih prihodkov za preživetje oziroma je brezposeln. To zavarovanje že nekaj let ne morejo v imenu delavcev sklepati delodajalci. Zaposleni to zavarovanje uredijo osebno na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. V primeru zavarovanja partnerja je potrebno, da se tudi njegov partner hkrati z njim zglasi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje ali pa predhodno izpolni izjavo.

Velikokrat se dogodi, da bi se potencialni zaposleni v manjših podjetjih želeli zaposliti v podjetju na podlagi dogovora o neto plači. Zaradi različni osebnih olajšav, ki so stvar okoliščin vsakega posameznika in niso predmet poslovanja podjetja, svojim strankam vedno predlagam, da se z potencialnimi delavci ne dogovarjajo o čisti neto plači. Lahko se dogovorite o neto plači z dohodnino (neto plača + akontacija dohodnine) ali pa o bruto plači. V primeru dogovora o čisti neto plači imamo lahko sledeče posledice: delavci v takem podjetju praviloma ne prijavijo osebnih olajšav, nato pa z januarsko prijavo teh olajšav dosežejo, da jim FURS vsako leto povrne še nekaj sto evrov na podlagi osebnih olajšav. Marsikateri delavec lahko dobi povrnjeno tudi celotno vplačano akontacijo dohodne. Potrebno je poudariti, da to ni denar FURS-a, ampak je to akontacijo dohodnine za njih preplačalo podjetje v katerem so zaposleni. Taki delavci na podlagi svoje iznajdljivosti zaslužijo več kot delavci, kateri v podjetju prijavijo osebne olajšave. dogovor o čisti neto plači zaradi zgoraj navedenega razloga ni korekten v primeru več zaposlenih saj se višina dohodka v podjetjih normalno določa na podlagi zahtevnosti dela, ki ga zaposleni v podjetju opravljajo in ne na podlagi osebnih okoliščin in iznajdljivosti. Zaradi zgoraj navedenega se v pogodbah o zaposlitvi v večjih in resnih podjetjih vedno določi bruto plača.    

Pravica do odpravnine izvira iz pogodbe o zaposlitvi (ZDR-1) in delavcu pripada v naslednjih primerih:  1.  Ob upokojitvi Delodajalec je dolžan izplačati delavcu to odpravnino, če je bil delavec pri njemu zaposlen vsaj pet let. Odpravnina delavcu ne pripada v kolikor se bo delavec ponovno zaposli oziroma mu pripada samo v premo sorazmernem deležu v kolikor delavec ni bil zaposlen za polni delovni čas ali pa se bo le delno upokojil – bo nadaljeval delo s krajšim delovnim časom. Pri upokojitvi zakon določa, da delavcu pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.   2.  Odpravnina ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas V primeru izteka pogodbe za določen čas sklenjene po 12.04.2013, delavcu prav tako pripade odpravnina, vendar zanjo veljajo drugačni pogoji. V tem primeru znaša osnova za odmero odpravnine povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka, ne glede na število mesecev zaposlitve. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini kot v prejšnjem primeru, povečane za sorazmerni del (1/12) odpravnine iz prejšnjega primera za vsak mesec dela. Pri tem dodatnem znesku se upoštevajo le meseci nad enim letom dela. Če je pogodbo prekinjena pred iztekom, delavcu pripada običajna odpravnina, kot mu pripade v primeru prekinitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Prav tako ob izteku pogodbe delavcu ne pripada odpravnina če: gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom če delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca zaposli za nedoločen čas če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas če delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če ima delavec pri istem delodajalcu neprekinjeno sklenjenih več pogodb za določen čas, se trajanje zaposlitve šteje od dneva sklenitve prve, pa do poteka zadnje pogodbe za določen čas. Zakon določa, da se pogodba za določen čas lahko sklene samo za omejen čas, ki je potreben, da se delo tudi opravi, vendar pa največ za dve leti (razen v izjemnih primerih).   3.  Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca Delavec je upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Pogoj je, da je bil delavec pri delodajalcu (ali delodajalčevih pravnih prednikih) zaposlen več kot eno leto.   4.  Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca Ko delavec sam prekine delo zaradi nespoštovanja pogodbe o zaposlitvi – torej ob izredni odpovedi s strani delavca zaradi razlogov navedenih v 111. členu ZDR-1.   5.  Ko je podjetje v postopku likvidacije ali stečaja, ali v primeru spremembe delodajalca Denimo, da se pri prevzemniku poslov (npr. menedžerski prevzemi vseh ali le posameznih delov podjetja) iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela.   Izračun višine odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedločen čas Odpravnina se izračuna po naslednji formuli: če je delavec pri delodajalcu zaposlen od enega do 10 let: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu; če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto pri delodajalcu; če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Osnovo za njen izračun predstavlja povprečna bruto mesečna plača, ki jo je oziroma bi jo delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove iz prejšnjega odtavka, razen če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

V gradbeništvu se znižana DDV stopnja uporablja pri izvedbi gradbenih oz. obrtniških del na stanovanju uporabne površine manjše od 120 m2 ali stanovanjski hiši uporabne površine manjše od 250m2 ali njim pripadajočih delov, pri čemer se storitev zaračunava neposredno investitorju (glej 54. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV). Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov stavbe. Da lahko FURS preveri, da nepremičnina resnično ustreza gornjim pogojem se na računu navede, da gre za stanovanje oz. stanovanjsko hišo in navede se tudi točen naslov le te. Pri obnovi stanovanjskih objektov (ne novogradnji), katerih bivalna površina presega zgoraj navedene kvadrature se izjemoma lahko uporabi znižana DDV stopnja pod pogojem, da vrednost dobavljenih materialov ne presega 50% vrednosti celotne storitve.      

76. a člen z znižano 9,5% stopnjo se uporabi samo v primeru, ko zavezanec za DDV, storitev na stanovanjski nepremičnini zaračuna drugemu zavezancu za DDV, ki je bodisi investitor bodisi lastnik te stanovanjske nepremičnine.

76. a člen se uporablja ko zavezanec za DDV (izvajalec) zaračuna gradbeno storitev (F po SKD2008) drugemu zavezancu za DDV (kupec) na objektu, ki leži na ozemlju republike Slovenije. Dodatna pojasnila: Zavezanec za DDV je zavezanec za DDV za namene v Sloveniji z SI številko in je tudi plačnik DDV v Sloveniji  – to ni Atipični zavezanec za DDV, ki ima sicer tudi SI številko vendar ni plačnik DDV v Sloveniji. Po 76.a členu se lahko obračunajo tudi dodatne storitve (npr. prevozi) ki sicer ne spadajo po klasifikaciji v gradbeništvo (F) ampak z ostalimi postavkami skupaj na računu tvorijo neko celoto, ki pa je gradbena storitev. Izjema je,  ko izvajalec izvaja dela na objektu z upraviteljem  in račun naslovi na upravnika zgradbe, ki je sicer tudi zavezanec za DDV ampak se račun nanaša na etažno lastnino. V tem primeru  se namesto 76.a člena uporablja 3. odstavek 127.a člena ZDDV-O – navadna obdavčitev. Na to vas običajno opozori upravnik sam. Izjema so lahko tudi določeni proračunski uporabniki (npr. občine) ki so sicer zavezanci za DDV ampak se ukvarjajo s profitno in neprofitno dejavnostjo hkrati. Na to vas običajno opozorijo oni sami.

Minimalna plača za delo opravljeno od 01.01.2021 do 31.12.2021 znaša 1.024,24 EUR. Pomembna sprememba je, da so od 01.01.2020 iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki (tudi za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela) Iz navedenega sledi, da mora biti minimalna urna postavka vnesena pri plačah od 01.01.2021 najmanj 5,89 EUR/uro. Minimalna osnova za prispevke za izplačila plač od 01.01.2021 do 28.02.2021 znaša 1.052,30 EUR. Minimalna osnova za prispevke za izplačila plač od 01.03.2021 do 31.07.2021 znaša 1.113,72 EUR. Minimalna osnova za prispevke za izplačila plač od 01.08.2021 do 31.01.2022 znaša 1.024,24 EUR. Minimalna osnova za prispevke za izplačila plač od 01.02.2022 do 28.02.2022 znaša 1.113,72 EUR. Podjetjem svetujemo da od 01.02.2021 uporabljajajo minimalno urno postavko 6,41 EUR/uro in se tako pri plačilu rednega dela izognejo plačevanju doplačila prispevkov za razliko do minimalne osnove tudi za mlade delavce brez dodatka na minulo delo. Zaradi izvzema dodatkov iz minimalne plače se bo delavcem z daljšo delovno dobo in s tem večjim dodatkom na delovno dobo, plača občutno povečala, s tem pa tudi pripadajoči prispevki in davki.