Pravica do odpravnine

Pravica do odpravnine izvira iz pogodbe o zaposlitvi (ZDR-1) in delavcu pripada v naslednjih primerih:

 1.  Ob upokojitvi

Delodajalec je dolžan izplačati delavcu to odpravnino, če je bil delavec pri njemu zaposlen vsaj pet let.

Odpravnina delavcu ne pripada v kolikor se bo delavec ponovno zaposli oziroma mu pripada samo v premo sorazmernem deležu v kolikor delavec ni bil zaposlen za polni delovni čas ali pa se bo le delno upokojil – bo nadaljeval delo s krajšim delovnim časom.

Pri upokojitvi zakon določa, da delavcu pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

 

2.  Odpravnina ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas

V primeru izteka pogodbe za določen čas sklenjene po 12.04.2013, delavcu prav tako pripade odpravnina, vendar zanjo veljajo drugačni pogoji.

V tem primeru znaša osnova za odmero odpravnine povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, znaša odpravnina 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka, ne glede na število mesecev zaposlitve.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini kot v prejšnjem primeru, povečane za sorazmerni del (1/12) odpravnine iz prejšnjega primera za vsak mesec dela. Pri tem dodatnem znesku se upoštevajo le meseci nad enim letom dela.

Če je pogodbo prekinjena pred iztekom, delavcu pripada običajna odpravnina, kot mu pripade v primeru prekinitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Prav tako ob izteku pogodbe delavcu ne pripada odpravnina če:

  • gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • gre za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
  • gre za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom
  • če delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca zaposli za nedoločen čas
  • če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas
  • če delavec zavrne pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Če ima delavec pri istem delodajalcu neprekinjeno sklenjenih več pogodb za določen čas, se trajanje zaposlitve šteje od dneva sklenitve prve, pa do poteka zadnje pogodbe za določen čas.

Zakon določa, da se pogodba za določen čas lahko sklene samo za omejen čas, ki je potreben, da se delo tudi opravi, vendar pa največ za dve leti (razen v izjemnih primerih).

 

3.  Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Delavec je upravičen do odpravnine v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Pogoj je, da je bil delavec pri delodajalcu (ali delodajalčevih pravnih prednikih) zaposlen več kot eno leto.

 

4.  Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca

Ko delavec sam prekine delo zaradi nespoštovanja pogodbe o zaposlitvi – torej ob izredni odpovedi s strani delavca zaradi razlogov navedenih v 111. členu ZDR-1.

 

5.  Ko je podjetje v postopku likvidacije ali stečaja, ali v primeru spremembe delodajalca

Denimo, da se pri prevzemniku poslov (npr. menedžerski prevzemi vseh ali le posameznih delov podjetja) iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela.

 

Izračun višine odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedločen čas

Odpravnina se izračuna po naslednji formuli:

  • če je delavec pri delodajalcu zaposlen od enega do 10 let: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu;
  • če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu od 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto pri delodajalcu;
  • če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let: 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Osnovo za njen izračun predstavlja povprečna bruto mesečna plača, ki jo je oziroma bi jo delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove iz prejšnjega odtavka, razen če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.