Da posamezni poslovni subjekt (d.o.o., s.p., zavod, društvo,..) ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov je pomembno, da njegovi prihodki ne presegajo 300.000 EUR za zadnji dve leti oziroma povprečno 150.000 EUR letno.
Pomembno je poudariti, da so normirani stroški navzgor omejeni in sicer:
- za poslovne subjekte brez zaposlenega priznani normirani stroški ne morejo presegati 40.000 EUR.
To dosežemo pri letnih prihodkih 50.000 EUR.
- za poslovne subjekte z najmanj enim zaposlenim priznani normirani stroški ne morejo presegati 80.000 EUR.
To dosežemo pri letnih prihodkih 100.000 EUR.
Samostojni podjetnik, ki redno opravlja svojo dejavnost in je v s.p. zavarovan za 40 ur šteje za enega zaposlenega.
Da ima podjetje enega zaposlenega se šteje v kolikor je bila znotraj posameznega poslovnega leta vsaj ena oseba neprekinjeno zaposlena za več kot 5 mesecev za polni delovni čas.
V kolikor ima podjetje dva zaposlena po 4 ure se to ne šteje kot en zaposlen za polni delovni čas.
Omejitev normiranih odhodkov v višini 40.000 EUR odnosno 80.000 EUR velja tudi v primeru, ko smo poslovni subjekt odprli znotraj leta in še nimamo 12 mesecev poslovanja.
Pogoj za vstop obstoječega poslovnega subjekta v normiranstvo, to je subjekta kateri obračunava davek od dohodka na osnovi dejanskih odhodkov, pa je:
- da znesek prihodkov v preteklem obdobju ne presega 50.000 EUR v primeru, da podjetje nima zaposlenega
- da znesek prihodkov v preteklem obdobju ne presega 100.000 EUR v primeru, da podjetje vsaj enega zaposlenega
Primer:
Poslovni subjekt z vsaj enim zaposlenim lahko še naprej ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov tudi v kolikor njegovi letni prihodki presegajo 100.000 EUR, vendar bodo njegovi prihodki po preseganju zneska 100.000 EUR polno obdavčeni, saj bodo normirani odhodki pri teh prihodkih dosegli svoj maksimum, to je 80.000 EUR.
Poslovni subjekt brez zaposlenega lahko še naprej ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov tudi v kolikor njegovi letni prihodki presegajo 50.000 EUR, vendar bodo njegovi prihodki po preseganju zneska 50.000 EUR polno obdavčeni, saj bodo normirani odhodki pri teh prihodkih dosegli svoj maksimum, to je 40.000 EUR.
Seštevanje prihodkov povezanih oseb
Zaradi preprečitve zlorab pri normirancih, je vlada z davčno reformo uvedla seštevanje prihodkov povezanih oseb. Tako mora zavezanec izstopiti iz sistema normiranstva v kolikor v dveh zaporednih letih doseže več kot 300.000 evrov prihodkov. K temu znesku se prištevajo vsi prihodki, ki jih dosežejo povezane osebe.
Primer:
V primeru, da FURS zaradi neupoštevanja seštevanja prihodkov povezanih oseb davčnega zavezanca naknadno “prekvalificira” iz normiranca v zavezanca po dejanskih stroških, in dejanskih stroškov je kot vemo lahko pri normirancih zelo malo, lahko davek pri prometu 100.000 EUR naraste iz 4.000 EUR na 36.480,00 EUR v kolikor zavezanec znotraj redne dohodnine ni imel drugih prihodkov, v nasprotnem primeru pa vse do 50.000 EUR. Potrebno je vedeti, da FURS v tem primeru za zavezanca upošteva progresivno dohodninsko lestvico, ki ima maksimalno dohodninsko stopnjo 50%.
Če ima vsaj ena od povezanih oseb polni normirani s.p. in bi v dveh zaporedni letih vsaka od njiju dosegla po 160.000 evrov, bi skupaj v zaporednih dveh letih presegla mejo 300.000 evrov prihodkov. V tem primeru ne bi smela biti več v sistemu normiranstva, ampak bi morala ugotavljati osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in stroškov.
Seštevanje prihodkov v njunem primeru ne velja, v kolikor dokažeta, da njun glavni namen poslovanja ne izhaja iz naslova izkoriščanja ugodnosti, ki jih prinaša sistem normiranstva, temveč gre za tehtne ekonomske razloge.
Zelo velika verjetnost je, da se seštevajo prihodki pri tistih normiranih povezanih osebah, kjer gre za opravljanje istovrstne dejavnosti ali pa odvisnosti normiranca od povezanega dobavitelja oziroma kupca.
Ugotavljam, da podjetniki začetniki večkrat enačijo zavezanstvo za DDV in normiranstvo. Gre za dva povsem različna davka in možne so vse kombinacije. Imate lahko normirani s.p. in ste hkrati zavezanec za DDV ali obratno. Glede na opravljano dejavnost je potrebno upoštevati, kaj se poslovnemu subjektu finančno izplača in seveda mejni promet za obe vrsti davka.