Letni dopust je pravica delavca, ki jo pridobi s samo sklenitvijo delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da vsakemu delavcu pripada najmanj 20 dni letnega dopusta, če dela 5-dnevni delovnik.
Delodajalec je dolžen vsakemu zaposlenemu do 31. marca za tekoče leto izdati Odločbo iz katere je natančno razvidno število dni odobrenega letnega dopusta in kriteriji, po katerih je bil letni dopust določen. Določene kriterije za določitev dodatnih dni letnega dopusta določa zakon (starost, invalidnost, število otrok starih do 15 let, itd.), upoštevati pa je potrebno tudi vse dodatne kriterije, ki jih določa posamezna kolektivna pogodba, po kateri je delavec zaposlen. Odločbo za novo zaposlene v tekočem letu delodajalec izda v roku 30 dni po sklenitvi delovnega razmerja.
Pri letnem dopustu je potrebno upoštevati:
- Dopust pripada tudi delavcu kateri ni zaposlen celo leto in sicer proporcionalno za vsak polni mesec zaposlitve. Primer: Če je delavec delal do 15. maja mu za tekoče leto pripada 5/12 dopusta določenega v odločbi;
- Delavec se dopustu ne more in ne sme odpovedati in ga je dolžan koristiti enkrat letno skupaj 14 koledarskih dni brez prekinitve, ostalo v skladu z dogovorom z delodajalcem;
- Izključno v kolikor delavec ni izkoristil vsega dopusta po lastni krivdi in bi ga torej imel možnost izkoristiti, se mu lahko neizkoriščen dopust preteklega leta izbriše;
- V vseh ostalih primerih (tudi če je prišlo do ne koriščenja dopusta zaradi bolniške, čakanja, itd. – objektivni razlogi ne koriščenja) mu je delodajalec dolžan bodisi omogočiti izrabo vsega dopusta bodisi mu v dogovoru z njim izplačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust.
Mit o prenosu dopusta na drugega delodajalca
Prenos obveznosti koriščenja dopusta ali izplačila regresa za letni dopust na drugega delodajalca je zgolj manever nekaterih delodajalcev, ki se želijo izogniti svojim zakonskim obveznostim. Za tak prenos ni zakonske podlage. Dopust je zakonska obveznost in hkrati tudi strošek delodajalca, pri katerem je bil delavec zaposlen. V primeru odpovedi delovnega razmerja znotraj leta se ravno iz tega razloga uporablja proporcionalnost pri določanju dni letnega dopusta glede na število polnih mesecev zaposlitve.
Izraba letnega dopusta
Delavec in delodajalec se o izrabi letnega dopusta dogovorita, pri čemer je po 163. člen ZDR-1 potrebno upoštevati potrebe delovnega procesa ter potrebe delavca, to so možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca.
Na splošno velja da:
- Letni dopust se izrablja v delovni dnevih, vsaj 2 tedna dopusta pa mora delavec izrabiti v kosu kot že rečeno. Delodajalec lahko od delavca zahteva, da dopust najavi v naprej s prošnjo za odobritev dopusta (običajno vsaj 14 dni pred željenim koriščenjem), za koriščenje glavnega letnega dopusta pa je zaželena napoved vsaj 90 dni pred koriščenjem, da se izraba dopusta lažje uskladi z delovnim procesom in z izrabo dopusta drugih sodelavcev;
- Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, mora pa delodajalca o tem obvestiti najmanj 3 dni pred izrabo;
- Starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic;
- Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj 2 tedna dopusta. Preostanek lahko koristi v naslednjem letu, a najkasneje do 30. junija;
- Če delavec preostanek letnega dopusta iz prejšnjega leta ni mogel izkoristiti zaradi bolezni ali poškodbe ali porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija, ga lahko izkoristi do 31. decembra;
- Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Kolektivni dopust pa mora biti ustrezno napovedan v naprej. Renomirani delodajalci napovejo kolektivni dopust minimalno 90 dni pred pričetkom tako, da je delavcu zagotovljena uresničitev temeljnega namena letnega dopusta, s tem mu je omogočeno tudi ustrezno planiranje in organizacija dopusta, usklajevanje izrabe dopusta s partnerjem, morebitne rezervacije, itd.
- Enostranska odreditev letnega dopusta in s tem neomejena diskrecijska pravica delodajalca, da delavcu proti njegovi volji odredi izrabo letnega dopusta ni v skladu z zakonom
Druge odsotnosti
Delavec ima pravico do odsotnosti ob praznikih, ki so določeni kot dela prosti dnevi. Pri tem se lahko od delavca zahteva delo tudi ob teh dnevih, da bi delovni oziroma proizvodni proces potekal nepretrgano ali če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. V vsakem primeru je delavec opravičen tudi do plačila prazničnih ur.
Delavec je upravičen do odsotnosti tudi v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe (bolniška).
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.
Prav tako ima delavec pravico do plačane odsotnosti do skupaj največ 7 delovnih dni v koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin in sicer najmanj 1 dan zaradi:
- lastne poroke;
- smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
- smrti staršev (oče, mati, starša zakonca ali zunajzakonskega partnerja, posvojitelja);
- hujše nesreče, ki zadane delavca;
- spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan.
Vedno z dogovorom
Ker je delovno pravna zakonodaja v marsikaterem aspektu zelo slabo dorečena pri delovnih sporih tako delavec in še bolj delodajalec nosita izjemno veliko tveganje. Ko se po več letnem sodnem postopku izreče pravnomočna sodba so lahko odškodnine vrtoglavo visoke.
Upoštevati je namreč treba, da ima pravica do plačanega letnega dopusta upoštevaje obsežno sodno prakso Sodišča EU status temeljne socialne pravice in jo je treba šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Unije.
Tako delodajalce kot zaposlene pozivamo k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da delavec in delodajalec čim več rešitev dogovorita skupaj.